“Tema je; vidimo le dve silhueti, ki se čudno opotekata po tlakovanih tleh. Moška roka se tesno oklene ženskega vratu. Njen obraz je spačen od bolečine in vedno bolj zaripel. Ničesar ne slišimo, vse se odvija v popolni tišini.”Tisto noč, ko njen sin stori samomor, je Helena z njim. Noah ji zaupa strašno resnico o tem, kako ga oče zlorablja, a mu Helena noče verjeti. Sin se zato zavihti čez železno balkonsko ograjo in zgrmi v globino. Helenin svet se v trenutku sesuje in odtlej je njen boj za preživetje zgolj iskanje načina, da bi se maščevala.
Vzporedna zgodba je zgodba o sanjački Aysun, ki živi s svojima očetom in sinom Ilkinom. V odročnem makedonskem višavju je življenje preprosto in trdo. Visoko v gorah ima življenje povsem drugačen ritem in namen, popolnoma je podrejeno vsakdanji borbi za preživetje. Aysun pa sanja o tem, da bi se ponovno združila z Lucienom, očetom svojega sina.
To je zgodba od dveh zelo različnih materah: ena mora kaznovati da sploh še zmore živeti, druga se mora sprijazniti s silo, da lahko preživi. To je zgodba o notranjem srdu in o nasilju, ki ju mora ena od obeh žensk pozunanjiti, da lahko v sebi opraviči svoj obstoj. Ženski medsebojno vplivata na življenji ene in druge in to na več presenetljivih načinov.
Ženska, ki si je otrla solze pripoveduje zgodbo o različnih vrstah ujetništva, ki si ga ustvarjamo sami ali pa nas nekaj vanj žene oziroma prisili. Helenina pot je začrtana do potankosti in niti ona sama je ne zmore spremeniti. Aysun pa hoče le živeti. Obe hrepenita po tem, da bi bili svobodni.
Zgodba – Ženska, ki si je otrla solze je notranje popotovanje po čustvenem svetu obeh protagonistk, dveh zelo različnih mater.: ene, ki mora kaznovati, zato da sploh lahko živi in druge, ki je prisiljena sprejeti vse, da sploh lahko preživi. To je zgodba o maščevanju in o notranjem nasilju, ki se skriva za deviškim obličjem svetnice, ki mora ubijati, zato da bi obstala.
Forma je tekoča in neprekinjena; gledalca kar ponese skozi svet obeh protagonistk; dramaturško in vizualno je popotovanje neskončno – nikoli naj bi se ne končalo. Srž značajev glavnih likov postane bistvo filma.
Bistvo – Zgodba govori o različnih vrstah ujetništva, ki si ga ustvarjamo sami ali pa nas nekaj vanj žene oziroma prisili. Helenina pot je začrtana do potankosti in niti ona sama je ne zmore spremeniti. Aysun pa hoče le živeti. Obe hrepenita po tem, da bi bili svobodni.
F. Ruzvelt 4-38
1000 Skopje
R. Makedonija / Republic of Macedonia
tel/fax: +389 2 3 064455
info@sistersandbrothermitevski.com
Kersnikova 4, SI - 1000 Ljubljana, Slovenija
Tel.: +386 1 439 7080
Fax: + 386 1 430 3530
E-mail: info@vertigo.si
Ackerwand 23
99423 Weimar
Nemčija / Germany
Tel.:++49 (0) 3643 414 09-0
Fax: +49 (0) 3643 414 09-19
info@ostlicht.de
Rue de la Luzerne, 40-42
1030 Brussels
Belgija / Belgium
Tel.: +32 2 736 48 13
info@entrechienetloup.be
Miklošičeva 38
SI - 1000 Ljubljana
Slovenija / Slovenia
T: +386 (0)1 23 43 200
F: +386 (0)1 23 43 219
info@film-center.si
8 Mart br. 4
1000, Skopje
Macedonia
office: +389 2 3224 100
fax: +389 2 3224 111
Leiterin der Film Commission
Mitteldeutsche Medienförderung GmbH
Hainstraße 17-19
04109 Leipzig
Kolonel Bourgstraat 133
1140 Brussel
Belgija / Belgium
Tel.: +32 (0)2 730 44 04
Fax: +32 (0)2 726 64 70
