Ivana zaradi zdravniške stavke en dan prezgodaj odpustijo s programa zdravljenja alkoholizma. Vrne se k ženi Sonji in šestnajstletnemu sinu Robiju. Prvo popoldne doma mine v prijetnem vzdušju in Sonjinjem upanju na svetlejšo prihodnost. Naslednje jutro Sonja pošlje Ivana v trgovino po kruh in mleko, medtem ko gre sama pospravljat k premožnejši družini.
Na poti domov Ivan po dolgih letih sreča Armanda, sošolca iz srednje šole, ki je že od takrat na začasnem delu v Švici. Skozi pogovor ob šanku se izkaže, da je Armando nekoč, še pred Ivanom, preživel noč s Sonjo. Ivana to dejstvo tako vrže s tira, da skoraj nevede spije prvo travarico. To je uvod v tragično družinsko ljubezensko zgodbo.
KRUH IN MLEKO je surov, a hkrati nežen film o ljudeh, ki iščejo toplino in ljubezen, pa vendar storijo vse, da ju ne bi našli. Film o ljudeh, ki živijo med peklom in nebesi. O ljudeh, ki jih poznamo vsi.
V mojem kraju so v šestdesetih letih, zlati dobi socializma, zgradili velik lokal, imenovan Taverna. Služil naj bi delavcem, ki naj bi se tam po napornem delu privoščili subvencionirano kosilo, odigrali partijo šaha, se sprostili s kegljanjem in si privoščili še kakšen kozarček.
Z leti je prostor začel izgubljat na prvotnem namenu, tu so se začeli zbirat tisti, ki jih iz različnih razlogov ni mikalo preživet prostega časa doma. Ločeni, osamljeni, tisti, ki se s svojimi bližnjimi niso razumeli, alkoholiki, nezaposleni in mladi, ki nismo imeli kam drugam. Obratovalni čas se je podaljšal skozi celo noč.
Nek prizor je takrat name (bil sem star 16 ali 17 let) naredil močan vtis. Možakar, družinski človek, ki sem ga na videz poznal, je okrog treh zjutraj obstal sredi lokala, popolnoma pijan, s plastično vrečko v roki. V nekem trenutku se mi je zazdelo, da je ta človek spoznal, da je zavozil svoje življenje. V vrečki, ki jo je nemočno spustil na tla, sta bila štruca kruha in liter mleka.
Ta prizor me je dolga leta spremljal nekje v podzavesti, dokler se nisem odločil, da bom po njem posnel film. In sicer tako, da sem tistemu trenutku dodal en dan prej in en dan potem, se pravi malo preteklosti in malo prihodnosti.
Nastal je film, ki pravzaprav ne govori toliko o socialnem stanju junakov in njihovih navzven vidnih problemih, ampak bolj o njihovi želji po medsebojni ljubezni in toplini. Predvsem pa o napakah, ki jih pri tem delajo in zaradi katerih se jim končni cilj vedno bolj izmika.
Kruh in mleko je film o ljudeh, ki živijo med peklom in nebesi. O ljudeh, ki jih vsi poznamo.
Jan Cvitkovič
