Senada ima 31 let in s partnerjem Nazifom ter dvema hčerama živi v stari romski soseski Poljice v osrednji Bosni. Je v petem mesecu nosečnosti; pričakuje svojega tretjega otroka. Nima urejenega zdravstvenega zavarovanja in ne hodi k zdravniku,
ker nima denarja za plačilo zdravniških pregledov. Ko začne krvaveti, je primorana poiskati pomoč v zdravstvenem domu v Lukavcu. Po pregledu z ultrazvokom zdravnik ugotovi, da morajo Senado nujno operirati, zato jo nemudoma napoti v Mestno bolnišnico v Tuzlo. Tam pa Senadi in Nazifu najprej dajo številko bančnega računa, na katerega bi morala bolnišnici nakazati 500 EUR za plačilo stroškov zdravljenja. Denarja nimata, a pravila so pravila. Ker je Senada brez zdravstvenega zavarovanja in ker nimata denarja, se z Nazifom vrneta domov.
Naslednjih 10 dni skuša Nazif narediti vse, kar je v njegovi moči, da bi Senadi rešil življenje.
režiserjeva izjava
Film je zasnovan kot rekonstrukcija resničnih dogodkov, njegov namen pa je opozoriti na diskriminacijo, s katero se v današnji Bosni in Hercegovini soočajo pripadniki manjšin, zlasti člani romskih skupnosti.
Menim, da je to zgodbo treba posneti. Ne le zato, da načnemo pogovor o naši družbi, v kateri je prisotnih toliko oblik odtujenosti in diskriminacije, ampak tudi zato, da čustveno dojamemo, kakšne stiske doživljajo ljudje na obrobju družbe in da se vprašamo: Le kakšni ljudje smo postali?
Ali je mogoče, da petnajst let po vojni – v kateri sem bil vsakodnevno priča neverjetnemu pogumu in predanosti in nemalokrat videl ljudi, ki so tvegali življenje, da bi pomagali neznancu v stiski ¬– zdaj živimo v družbi, ki obrača hrbet tistim, ki so najbolj potrebni njene pomoči in ki se obnaša, kot da ne vidi grozot, ki nas obdajajo.
Noben sistem ni nečloveški, dokler so med nami dobri ljudje.
producentkina izjava
V današnji etnično razdeljeni Bosni in Hercegovini smo priča nenehnih medijskim spopadom zaradi "interesov" ene ali druge od treh glavnih etničnih skupnosti. Povsem na obrobju medijske pozornosti in tudi politike pa ostajajo najrazličnejše manjšine. Te si želijo le mirnega sobivanja; predvsem svobodno in enakovredno življenje.
Primer Senade in njenega moža, Romov iz majhne vasice Poljice pri Tuzli, je očiten in natančen opis družbe, v kakršni živimo oziroma tega, kakšni ljudje smo postali. Majhna romska skupnost prebiva v tem delu Bosne že zadnjih 300 let. Daleč od urejenih cest, brez infrastrukture, brez šole in zdravnika. V glavnem se preživljajo z zbiranjem in preprodajo starega železa in drugih odpadkov. Posneti film o njih je naš način boja za pravice ljudi, ki jih v naši družbi nihče ne sliši. Končni izdelek, film z oskarjem nagrajenega režiserja Danisa Tanovića, bo negirane sodobne oblike rasizma v naši družbi potegnil na površje in pomagal ozaveščati javnost kot zagovornik in glasnik tistih, katerih glasov ponavadi ne slišimo. Vzporedno s tem bi želeli film predvajati povsod v Bosni in Hercegovini, kjer živijo romske skupnosti in z ljudmi načenjati pogovor o težavah, s katerimi se soočajo. Tako bi spontano odpirali nove komunikacijske tokove v družbi.
Amra Bakšić Čamo,
producentka
Obala Maka Dizdara 3
71000 Sarajevo
Bosna in Hercegovina
1 rue Alfred de Vigny
75008 Paris
ckolar@noos.fr
VERTIGO, Zavod za kulturne dejavnosti
Kersnikova 4
SI - 1000 Ljubljana
Slovenija
Produkcijska pisarna
VERTIGO, zavod za kulturne dejavnosti
Metelkova 6
SI - 1000 Ljubljana
Slovenija
Tel.: +386 1 439 7080
Fax: +386 1 430 3530
e-mail:info@vertigo.si
Obala Maka Dizdara br. 2
71000 Sarajevo
Bosna in Hercegovina / Bosnia and Herzegovina
Tel.: +387 (33) 206 704
Fax: +387 (33) 226 675
E-mail: fondacija@bhfilm.ba
