Long vacation /
Dolge počitnice
Damjan Kozole

Sinopsis

Slovenija je leta 1991 postala neodvisna država. Trinajstletni Alex je odšel na počitnice v Srbijo. Štiri leta se ni mogel vrniti domov, v državo, v kateri je bil rojen in kjer je hodil v šolo. Na 'počitnicah' je ostal skoraj dvajset let. Nisveta je pred tridesetimi leti prišla iz Bosne. Po osamosvojitvi je rodila hčerko Nives, ki prvi dve leti sploh ni obstajala. Katarina je kot najstnica ostala brez staršev, brez stanovanja, brez denarja in brez dokumentov...
26. februarja 1992, dobrega pol leta po osamosvojitvi, je Slovenija okoli 20.000 ljudi brez opozorila odstranila iz registra državljanov. Dokumentarec Dolge počitnice pripoveduje življensko zgodbo treh ljudi, ki jih je ta politična odločitev zaznamovala za celo življenje. Film bo premierno prikazan ob dvajsetletnici izbrisa.

Režiserjeva izjava

»V tem filmu se nisem ukvarjal s tem, koliko je bilo izbrisanih. Niso me zanimale številke. Niti me ni zanimalo, kdo je v resnici odgovoren za izbris. Hotel sem prikazati tri usode mladih ljudi, ki so rojstvo in odraščanje te države občutili na svoji koži.«

Ekipa

Režiser
Producent
Scenaristka
Irena Pan
Direktor fotografije
Rok Plešnar
Montažer
Glasbenik
Aleksander Jovanović - Ingredient
Koproducent
Jaka Hemler
Urednik
Peter Povh


nastopajo: Aleksandar Jovanović, Katarina Keček Stojanović, Nisveta Lovec, Katarina Kresal, Matevž Krivic, dr. Aleksander Doplihar, Katarina Kresal, Lojze Peterle, Slavko Debelak

zanimivosti
Avtorji filma so pred kamero povabili ključne politike, ki nosijo odgovornost za izbris. Odzvala sta se takratni predsednik vlade RS in današnji evropski poslanec Lojze Peterle, ki še vedno dvomi v sintagmo 'izbris' in takratni državni sekretar na Ministrstvu na notranje zadeve Slavko Debelak, ki trdi, da je bil izbris vse do odločbe Ustavnega sodišča zakonit. Igor Bavčar, takratni notranji minister, ni želel dati izjave.

V filmu se pojavi tudi dr. Metka Mencin Čeplak, poslanka v državnem zboru v letih 1990-1992. K zakonu o tujcih, ki je bil podlaga za izbris, je leta 1991 vložila amandma, ki bi, če bi bil sprejet, preprečil izbris. Prvo glasovanje je bilo neoodločeno, pri drugem glasovanju pa je amandma padel za en sam glas.

Projekt sta producent Danijel Hočevar in režiser Damjan Kozole pripravljala več let, skupaj s scenaristko Ireno Pan, ki je prispevek s podobno temo (o otrocih, ki so bili izbrisani) pripravila za oddajo Preverjeno! na Pop TV.

kronologija
Ob razglasitvi neodvisnosti leta 1991 so slovenske oblasti pozvale državljane nekdanje Jugoslavije, da se v šestih mesecih odrečejo svojemu državljanstvu in zaprosijo za slovensko. Vsi tisti, ki tega v predvidenem roku niso storili – navkljub dejstvu, da so v Sloveniji prebivali že desetletja ali bili tu celo rojeni – so bili februarja 1992 brez opozorila izbrisani iz registra stalnih prebivalcev. Približno 20.000 ljudi je tako ostalo brez dokumentov in brez vsakršnega pravnega statusa. Ustavno sodišče Republike Slovenije je leta 1999 ugotovilo, da je bil izbris nezakonit. Slovenskim oblastem je naložilo, naj jim retroaktivno vzpostavijo status stalnih prebivalcev. Leta 2002 je bilo ustanovljeno Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije. Leta 2003 je Ustavno sodišče znova ugotovilo tako nezakonitost izbrisa kot nezakonitost nekaterih določb zakona in zakonodajalcu naložilo polletni rok za odpravo neustavnosti. Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo okoli 4.100 odločb posameznikom, nato pa je brez vsake obrazložitve z izdajanjem prenehalo. Svojo skrb glede diskriminacije izbrisanih je izrazila Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti ter komisar Sveta Evrope za človekove pravice. Leta 2004 so volilni upravičenci na referendumu o t.i. tehničnem zakonu z veliko večino glasovali proti sprejetju zakona, s katerim naj bi takratna vlada uredila pravice izbrisanih (pravni zastopnik izbrisanih Matevž Krivic je referendum označil kot zavajajoč). Svojo zaskrbljenost glede problematike so med drugim izrazili Odbor Združenih narodov za človekove pravice, Odbor Združenih narodov za ekonomske, socialne in kulturne pravice, Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije in Svetovalni odbor Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin Sveta Evrope. Leta 2009 je Ministrstvo za notranje zadeve pod vodstvom Katarine Kresal napovedalo prve korake za popravo krivic izbrisanim. 24. julija 2010 je v veljavo stopil novi zakon, ki izbrisanim omogoča povrnitev statusa stalnega prebivalca z retroaktivno veljavo. Kljub temu pa spremenjena zakonodaja še vedno vsebuje resne ovire za povrnitev statusa vsem izbrisanim. Dvajset let po osamosvojitvi okoli 10.000 izbrisanih še vedno nima ustreznega pravnega položaja.

Podatki o filmu

Leto
2012
Zvrst
Dokumentarni
format snemanja 
Sony EX3 HD 
distribucijski format 
DCP / HDCAM 
trajanje 24fps 
82'59'' 
trajanje 25fps 
79'40'' 
Zvok 
Dolby Digital SR-D 5.1 / Stereo 2.0. 
Razmerje stranic 
16:9 
barve 
color 
Originalni jezik 
slovensko 
Prevod 
english 
 
 

Produkcija

Vertigo

Kersnikova 4, SI - 1000 Ljubljana, Slovenija
Tel.: +386 1 439 7080
Fax: + 386 1 430 3530
E-mail: info@vertigo.si


V koprodukciji z

RTV Slovenija

Kolodvorska 2-4
SI - 1000 Ljubljana
Slovenija / Slovenia


V sodelovanju z

Viba film

E-Film

Zavod za kulturmo produkcijo
Kersnikova 4
SI - 1000 Ljubljana
Slovenija


Finančna podpora

Slovenski filmski center

Miklošičeva 38
SI - 1000 Ljubljana
Slovenija / Slovenia

T: +386 (0)1 23 43 200
F: +386 (0)1 23 43 219
info@film-center.si


Distribucija

Vertigo

Kersnikova 4, SI - 1000 Ljubljana, Slovenija
Tel.: +386 1 439 7080
Fax: + 386 1 430 3530
E-mail: info@vertigo.si


© 2009 - 19 Vertigo